Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?
Naj Rozenhigl spet postane ena izmed reprezentativnih točk Mestnega parka!
Z obnovo in zasaditvijo vrtnic bomo Rožnemu griču povrnili sijaj, ki mu pritiče in tudi nadaljnjim generacijam omogočili možnost skupnih trenutkov na griču v vseh letnih časih.
Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?
Na Rožnem griču v Mestnem parku.
Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?
Kot opisano v vprašanju zgoraj.
Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?
Obnovo Rožnega griča in ponovno zasaditev vrtnic je potrebno izvesti v dveh fazah. Najprej je potrebna ureditev z granitnimi kockami tlakovanih poti na grič, sanacija ploščadi ter obnova paviljona.
Zastarane lesene klopi je potrebno odstraniti in jih zamenjati z novimi, ki bodo zagotovila večjo odpornost proti vremenskim pojavom in vandalizmu ter s tem daljšo življensko dobo.
Nato je potrebno skupaj s pristojnimi javnimi mestnimi podjetji potrebno ponovno zasnovati zasaditev grmov vrtnic. Zasaditev vrtnic se lahko izvede s povabilom prebivalcem, uporabnikom parka in ustanovam v okolici na delavnico, kjer bi skupaj nasadili cvetlice in tako ubranili ime Rožnega griča.
Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?
Rožni grič oz. “Rozenhigl” (Rosenhügel) je majhen hribček na zahodni strani Mestnega parka ob Trubarjevi ulici. V začetku 20. stoletja so za njegov nasip uporabili izkopano zemljo za ribnik na vzhodnem delu parka. Vrh griča je bil takrat okronan s paviljonom, ki so ga preraščale rdeče vrtnice, po katerih je tudi poimenovan.
Rožni grič je umeščen ob eni izmed pomembnejših in najbolj frekventnih poti, ki povezuje vzhodni in zahodni del parka. V neposredni bližini se nahajajo številne izobraževalne institucije, vzgojno-izobraževalni zavodi in športna društva. Rožni grič je vedno bil priljubljena točka srečevanja – bodisi kot prostor počitka in kramljanja bodisi kot izhodišče športnih aktivnosti za bližnje šole. V zimskih mesecih se je prelevil v najbolj obiskano mestno sankališče. Obenem pa Rožni grič ponuja razgled čez bližnjo jaso in krošnje mestnih dreves ter kratek trenutek odmika in sprostitve v domačem parku.
V zadnjih letih obiskovalci parka opažamo, da se je njegova uporabnost in priljubljenost izrazito zmanjšala, kar pripisujemo dotrajanosti urbane opreme, neurejenosti griča ter občasnemu vandalizmu. Paviljon, ploščad na griču in z granitnimi kockami tlakovane poti na grič so nevzdrževane in v izredno slabem stanju. Streha paviljona je zaradi poškod že nekaj let odstranjena, lesene klopi razpadajo. Rožni grič tako ni več povabljiva in prijetna postojanka, marveč obiskovalce zaradi slabega stanja in nevzdrževanosti celo odganja. Kljub temu je Rožni grič globoko zasidran v spomin prebivalcev mesta, saj je nanj vezanih veliko osebnih zgodb in dogodivščin.
