Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?
V vsakem delu mesta obstajajo manjši javni prostori, ulice, trgi, ploščadi, šolske poti, parkirišča, zelenice ali prehodi, ki bi lahko bolje služili prebivalcem. Pogosto gre za prostore, kjer ljudje vsak dan hodijo, čakajo, se srečujejo ali bi se lahko zadrževali, vendar danes niso dovolj prijetni, varni, zeleni, senčni ali uporabni.
Predlog naslavlja izziv, da se javni prostor pogosto ureja brez dovolj neposrednega vključevanja ljudi, ki ga vsak dan uporabljajo. Prebivalci najbolje poznajo majhne težave svojega okolja: kje manjka klop, kje je neprijetno čakati, kje bi koristila senca, kje je preveč praznega asfalta, kje bi se otroci lahko varneje igrali, kje bi bilo smiselno umiriti promet ali prostor narediti bolj vabljiv.
Predlog naslavlja tudi potrebo po grajenju skupnosti. Soseska ni samo prostor stavb, cest in zelenic, ampak tudi prostor odnosov med ljudmi. Skupne delavnice, sprehodi po območju in skupno odločanje o izboljšavi javnega prostora lahko povežejo prebivalce, lokalne organizacije, šole, mlade, starejše in druge uporabnike prostora. Tako projekt ne prinese le fizične ureditve, ampak tudi več sodelovanja, pogovora in občutka pripadnosti lokalnemu okolju.
Zato predlog ne določa rešitve vnaprej, temveč predlaga postopek, v katerem se skupaj s prebivalci območja najprej prepozna najbolj primerna lokacija, nato pa se tam izvede manjša taktična urbana intervencija. Taktični urbanizem pomeni hitro, cenovno obvladljivo in prilagodljivo izboljšavo javnega prostora, s katero se lahko preizkusi, kaj v prostoru deluje, preden bi se občina odločila za večje in dražje trajne posege.
Projekt spodbuja aktivno participacijo, gradi skupnostni pristop in dviga kakovost bivanja v lokalnem okolju. Hkrati omogoča, da se prebivalci ne vključijo samo z glasovanjem, ampak tudi pri prepoznavanju težave, oblikovanju rešitve in spremljanju učinkov izvedbe.
Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga?
Predlagam izvedbo procesa taktičnega urbanizma v območju. Projekt bi vključeval delavnice, sprehod po območju, izbor primerne lokacije in izvedbo ene konkretne manjše ureditve javnega prostora.
Bistvo predloga je, da se z občani najprej določi, kateri javni prostor v območju najbolj potrebuje hitro in izvedljivo izboljšavo. To je lahko manjši trg, razširjen pločnik, prostor ob šoli, park, zelenica, prehod, neizkoriščena ploščad, rob parkirišča ali drug javni prostor, kjer je mogoče z manjšimi ukrepi izboljšati vsakdanjo uporabo prostora.
Na izbrani lokaciji bi se nato izvedla taktična urbana intervencija. Ta bi lahko glede na potrebe prostora vključevala na primer klopi, premično ali stalnejšo urbano opremo, korita z zelenjem, manjše zasaditve, senčenje, označitev prostora, talne poslikave, elemente za igro, stojala za kolesa, informacijsko tablo, manjšo ureditev prostora za druženje ali druge preproste ukrepe za bolj prijeten javni prostor.
Končna rešitev bi se določila na podlagi predlogov prebivalcev, strokovne presoje in preveritve izvedljivosti. Pomembno je, da se projekt izvede na javni površini oziroma na površini, kjer je mogoče pridobiti vsa potrebna soglasja, in da je rešitev dovolj preprosta, da jo je mogoče izvesti v okviru participativnega proračuna.
Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?
Projekt bi se izvedel v več korakih. Najprej bi Mestna občina Maribor oziroma izbrani izvajalec skupaj z mestno četrtjo ali krajevno skupnostjo pripravil kratek pregled možnih javnih lokacij v območju. Pri tem bi se preverilo lastništvo, osnovne tehnične omejitve, prometno varnost, vzdrževanje in možnost izvedbe v okviru predvidenega proračuna.
Nato bi se izvedel participativni del projekta. Ta bi lahko vključeval javni sprehod po območju, krajšo delavnico z občani, zbiranje predlogov na terenu ali preko spletnega obrazca ter izbor ene lokacije, kjer je potreba največja in izvedba realna. V sodelovanje bi se vključilo prebivalce, lokalne organizacije, šole, mladinske skupine, starejše, uporabnike prostora, mestno četrt oziroma krajevno skupnost ter pristojne občinske službe.
Poseben poudarek bi bil na grajenju skupnosti. Delavnice ne bi bile namenjene samo zbiranju idej, ampak tudi povezovanju ljudi, ki živijo, delajo, se šolajo ali preživljajo čas v istem območju. Skupno prepoznavanje težav in iskanje rešitev lahko pomaga, da se prebivalci bolje poznajo, lažje sodelujejo in se bolj poistovetijo z javnim prostorom v svoji soseski.
Na podlagi zbranih predlogov bi se pripravila enostavna zasnova taktične intervencije. Zasnova bi določila, kaj se uredi, katera urbana oprema ali elementi se uporabijo, kako se zagotovi varnost, kdo prostor vzdržuje in kako se spremlja odziv uporabnikov. Nato bi se izvedli nakup oziroma izdelava elementov, montaža, zasaditev ali označitev prostora ter kratka predstavitev izvedene rešitve prebivalcem.
Po izvedbi bi bilo smiselno nekaj mesecev spremljati uporabo prostora in zbrati odzive uporabnikov. Če bi se rešitev izkazala za dobro, bi lahko služila kot podlaga za trajnejšo ureditev ali za podobne ukrepe drugje v mestu.
Ocenjena vrednost projekta je 30.000 EUR z DDV. Znesek vključuje pripravo in izvedbo participativnega procesa, pregled in izbor lokacije, pripravo enostavne zasnove, nakup ali izdelavo potrebne urbane opreme oziroma drugih elementov, izvedbo intervencije na terenu, manjše prilagoditve, spremljanje uporabe in osnovno dokumentiranje rezultatov.
Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?
Po izvedbi bi območje dobilo konkretno izboljšan javni prostor, izbran skupaj s prebivalci. Projekt bi pokazal, da je mogoče tudi z manjšimi posegi hitro izboljšati vsakdanje življenje v soseski: dodati prostor za posedanje, več zelenja, več sence, boljšo orientacijo, prijetnejši prostor za druženje, varnejšo pot ali bolj vabljiv kotiček za igro in srečevanje.
Največja vrednost projekta bi bila v tem, da se rešitev ne bi določila od zgoraj, ampak bi izhajala iz resničnih potreb lokalnih prebivalcev. Ljudje bi imeli možnost povedati, kaj jih moti, kaj pogrešajo in kakšen javni prostor si želijo. S tem bi se povečal občutek pripadnosti prostoru in odgovornosti za njegovo uporabo.
Projekt bi prispeval tudi h grajenju skupnosti. Skupen proces izbire lokacije, oblikovanja rešitve in spremljanja izvedbe bi povezal različne prebivalce in uporabnike prostora. Tak način dela lahko okrepi zaupanje med prebivalci in občino ter pokaže, da lahko lokalno okolje samo prepozna svoje potrebe in sodeluje pri njihovem reševanju.
Projekt bi izboljšal kakovost bivanja, spodbudil sodelovanje med prebivalci in občino ter omogočil preizkus novih rešitev brez velikih in dragih gradbenih posegov. Taktična intervencija bi lahko postala primer dobre prakse za druga območja Maribora, saj bi pokazala, kako lahko participativni proračun poleg posameznih investicij podpira tudi skupnostno načrtovanje in pametno, postopno urejanje javnega prostora.
