Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?
Minoritski prehod je ena tistih majhnih mestnih potez, ki imajo poseben značaj. Gre za zelo ozko ulico oziroma prehod v središču mesta, ki ima svoj šarm in vodi proti Minoritski četrti, enemu pomembnejših kulturnih in umetniških območij Maribora. Kljub zanimivi legi in značaju je prehod danes premalo izkoriščen kot javni prostor, ki bi lahko obiskovalce že med hojo uvedel v umetniški utrip Minoritov.
Predlog naslavlja potrebo po boljši povezavi med mestnim središčem in Minoritsko četrtjo ter po oživljanju manjših, pogosto spregledanih mestnih prostorov. Ozke ulice in prehodi lahko z majhnimi posegi postanejo prijetna, prepoznavna in vsebinsko bogata mesta, ki vabijo k počasnejši hoji, ogledu umetniških del in raziskovanju mesta.
Predlog naslavlja tudi širši izziv zapostavljenosti umetnosti v vsakdanjem javnem prostoru. Umetnost je pogosto vezana na galerije, dogodke ali prostore, ki jih ljudje obiščejo namensko, medtem ko bi lahko bila veliko bolj prisotna tudi v vsakodnevnih poteh skozi mesto. Galerija na prostem bi umetnost približala mimoidočim, prebivalcem, obiskovalcem in turistom ter pokazala, da je lahko umetniško delo del vsakdanje mestne izkušnje.
Na koncu prehoda se nahaja tudi javna plastika Metkino nabodalo, ki dodatno podpira idejo, da bi ta prostor dobil umetniški značaj. Galerija na prostem bi tako smiselno nadgradila obstoječe umetniške elemente v prostoru in ustvarila jasnejšo umetniško pot skozi ta del mesta: od območja UGM, kjer stoji tudi Kiosk K67 slovenskega oblikovalca Saše J. Mächtiga, mimo Forme vive, skozi novo galerijo na prostem v Minoritskem prehodu in naprej proti Minoritski četrti. Tako bi prehod postal ne le povezava med ulicami, temveč del širše kulturne in umetniške poti v središču Maribora.
Poseben izziv predstavljajo stene v zasebni lasti, zato mora biti projekt izveden premišljeno, v sodelovanju z lastniki oziroma z uporabo rešitev, ki ne posegajo trajno v zasebno lastnino brez soglasij.
Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga?
Predlagam ureditev manjše galerije na prostem v Minoritskem prehodu. Na stene oziroma ob stene prehoda bi se namestilo približno 10 kakovostnih, vremensko odpornih razstavnih okvirjev ali nosilcev, v katerih bi se lahko redno predstavljala umetniška, oblikovalska, fotografska, ilustratorska ali druga vizualna dela.
Okvirji bi bili namenjeni delom v standardnem formatu A1, torej približno 59,4 × 84,1 cm. Zunanji okvir bi bil velik približno 70 × 100 cm, da omogoča ustrezno zaščito, rob in stabilno izvedbo za zunanji prostor. Takšna velikost je dovolj opazna za galerijo na prostem, hkrati pa ostaja primerna za ozek Minoritski prehod in izvedljiva za redno zagotavljanje razstavnih vsebin.
Okvirji bi bili razporejeni zračno in izmenično na obeh straneh prehoda, kjer je to mogoče. S tem bi se ustvaril občutek galerijske poti, ne da bi prostor postal vizualno prenasičen. Glede na dolžino prehoda bi bili okvirji razporejeni v ritmu približno enega okvirja na vsakih 6 do 7 metrov, natančna postavitev pa bi se prilagodila vratom, oknom, obstoječim fasadnim elementom, prehodnosti prostora, obstoječi osvetlitvi v tleh in soglasjem lastnikov sten.
Bistvo predloga je, da se prehod spremeni v majhen kulturni prostor na prostem, ki obiskovalca že med hojo povabi v umetniški značaj Minoritske četrti. Galerija ne bi bila zaprt razstavni prostor, ampak dostopna vsakomur, kadarkoli: mimoidočim, prebivalcem, turistom, učencem, študentom, obiskovalcem Lenta in kulturnih dogodkov.
Prostor bi lahko bil namenjen predstavitvi mladih lokalnih umetnikov, dijakov, študentov in ustvarjalcev na začetku poti, hkrati pa tudi drugih lokalnih, slovenskih ali gostujočih umetnikov. Tako bi Minoritski prehod postal prostor odkrivanja umetnosti, kjer bi lahko mesto dalo vidnost ustvarjalcem, ki pogosto nimajo dovolj priložnosti za predstavitev v javnem prostoru.
Vsebino bi se lahko zagotavljalo v sodelovanju z mariborskimi umetniškimi, kulturnimi in izobraževalnimi organizacijami, kot so UGM, DLUM, Media Nox, KIBLA, Tkalka, šole s področja oblikovanja in umetnosti ter druge organizacije in ustvarjalci. Razstave bi se lahko menjavale trikrat letno, projekt pa bi zagotovil sredstva za delovanje galerije v prvih dveh letih. Tako bi prehod ostal živ, zanimiv in vedno nekoliko drugačen.
Ker so stene v prehodu v zasebni lasti, naj projekt vključuje preveritev možnosti za soglasja lastnikov. Če montaža na stene ne bi bila mogoča, se lahko uporabi neinvazivne rešitve, na primer samostoječe razstavne nosilce, okvirje na lastni konstrukciji ali druge elemente, ki ne poškodujejo fasad in so primerni za ozek javni prostor.
Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?
Najprej bi bilo treba preveriti lastništvo sten in površin v Minoritskem prehodu ter ugotoviti, kje je mogoče namestiti razstavne elemente. V primeru zasebnih sten bi bilo treba pridobiti soglasja lastnikov oziroma pripraviti rešitev, ki ne zahteva trajnega posega v fasade.
Nato bi se pripravila enostavna oblikovna in tehnična zasnova galerije na prostem. Ta bi določila približno 10 razstavnih okvirjev, njihovo velikost, razmik, način pritrditve oziroma postavitve, materiale in osnovna pravila za menjavanje razstav. Predvidena velikost posameznega zunanjega okvirja je približno 70 × 100 cm, za razstavljena dela v formatu A1.
Pri zasnovi bi bilo treba upoštevati, da je Minoritski prehod zelo ozek, zato okvirji ne smejo ovirati hoje ali ustvarjati občutka prenatrpanosti. Smiselno je, da se okvirji izmenjujejo na levi in desni strani prehoda, kjer to dopuščajo lastništvo, fasade, vrata, okna in drugi elementi. Takšna postavitev bi omogočila bolj naravno razstavno pot in prijetnejše doživljanje umetniških del.
Pri zasnovi bi bilo treba upoštevati tudi obstoječo osvetlitev v tleh, ki že daje prostoru poseben večerni značaj. Postavitev okvirjev naj se, kjer je mogoče, prilagodi obstoječim svetlobnim točkam, da bi bila dela bolje vidna tudi v večernem času. Če bi se pri tehničnem pregledu pokazalo, da obstoječa osvetlitev ni dovolj usmerjena ali močna, se predvidi dopolnitev z do 8–10 diskretnimi svetili, nameščenimi tako, da ne ovirajo prehoda, ne svetijo v stanovanja in poudarijo umetniška dela.
Projekt bi lahko potekal v naslednjih korakih: pregled lokacije in lastništva, pogovor z lastniki sten in pristojnimi službami, preveritev obstoječe osvetlitve, priprava tehnične in oblikovne rešitve, izdelava oziroma nakup razstavnih okvirjev ali nosilcev, montaža, priprava prve razstave in vzpostavitev dogovora o rednem programu.
K pripravi vsebin bi se lahko povabilo lokalne kulturne, umetniške in izobraževalne organizacije, na primer UGM, DLUM, Media Nox, KIBLA, Tkalko, šole s področja oblikovanja in umetnosti ter druge zainteresirane ustvarjalce. Mestna občina oziroma pristojni upravljavec bi lahko skupaj s partnerji pripravil preprost sistem menjavanja razstav, na primer sezonsko, ob večjih kulturnih dogodkih ali preko javnega poziva.
Okvirna razdelitev stroškov:
– pregled lokacije, lastništva, soglasij in priprava tehnične zasnove: 2.000 EUR
– izdelava oziroma nakup 10 vremensko odpornih razstavnih okvirjev za format A1: 7.000 EUR
– pritrdilni elementi, nosilci oziroma morebitne neinvazivne rešitve zaradi zasebnih sten: 2.500 EUR
– montaža okvirjev: 2.000 EUR
– preveritev obstoječe talne osvetlitve, elektro prilagoditve in dodatek do 8–10 diskretnih svetil, če bo potrebno: 6.000 EUR
– priprava, tisk in menjava razstav 3-krat letno za obdobje dveh let, skupaj 6 razstav oziroma približno 60 razstavnih del v formatu A1: 4.500 EUR
– osnovno vzdrževanje, manjše zamenjave, poškodbe, čiščenje okvirjev in nepredvidene prilagoditve: 4.000 EUR
Skupaj: 28.000 EUR z DDV
Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?
Po izvedbi bi Minoritski prehod postal bolj prepoznaven, zanimiv in vsebinsko bogat mestni prostor. Namesto da je le ozka povezava med deli mesta, bi postal majhna galerija na prostem, ki bi ljudi povabila k počasnejši hoji, ogledu umetniških del in raziskovanju Minoritske četrti.
Projekt bi okrepil umetniški značaj tega dela mesta in ustvaril jasnejšo povezavo med mestnim središčem, Lentom in Minoriti. Prehod bi dobil identiteto, ki se navezuje na že prisotno javno plastiko Metkino nabodalo, Kiosk K67, Formo vivo, UGM in kulturni utrip širše okolice. S tem bi se izboljšala izkušnja obiskovalcev in prebivalcev, hkrati pa bi se spodbudila uporaba manjših javnih prostorov v mestnem jedru.
Galerija na prostem bi omogočila večjo vidnost umetnosti in ustvarjalcev v vsakdanjem življenju mesta. Posebej pomembno je, da bi lahko dala prostor mladim lokalnim umetnikom, dijakom, študentom in ustvarjalcem, ki šele vstopajo v javni prostor, pa tudi drugim lokalnim in gostujočim umetnikom. Tako bi mesto podprlo ustvarjalnost, kulturno raznolikost in večjo dostopnost umetnosti za vse.
Razstave bi lahko predstavljale sodobno umetnost, lokalno zgodovino, arhitekturo, fotografijo, ilustracijo, oblikovanje ali dela mladih ustvarjalcev. Tako bi projekt podpiral sodelovanje med mestom, kulturnimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami in prebivalci. Ker bi bila predvidena menjava razstav trikrat letno v obdobju dveh let, bi prostor dobil tudi reden kulturni program in ne le enkratne postavitve.
Z upoštevanjem obstoječe osvetlitve v tleh in po potrebi z dodatnimi diskretnimi svetili bi galerija lahko zaživela tudi v večernem času. Osvetljena umetniška dela bi prehod naredila prijetnejši, bolj zanimiv in varnejši po občutku, hkrati pa bi se ohranil njegov intimni značaj.
Največja dodana vrednost projekta je, da z razmeroma majhnim posegom oživi obstoječ prostor, ga poveže z identiteto Minoritske četrti in ustvari novo kulturno točko v središču Maribora. Prehod bi postal lepši, bolj živ, bolj varen po občutku in bolj zanimiv za vsakodnevno uporabo
