Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?
V mestni občini Maribor imamo dobro urejeno ločeno zbiranje odpadkov. Barva pokrova in nalepka na posodi nakazujeta vrsto odpadkov, katerim je zbirna posoda namenjena. Vendar se tukaj dobra urejenost zaključi. Posode so na določenih ulicah v mestu nameščene ob cestah, pred stavbami, brez prave ureditve, količina odloženih odpadkov pa velikokrat presega volumen posod. Odpadki so naloženi do vrh in čez, pokrovi posod pa zato ostajajo odprti. Velikokrat so odpadki odloženi tudi v vrečkah ali pa kar tako razsuti prosto na tleh okoli posod za odpadke. Odloženi so na pločnikih, kolesarskih stezah. To je še posebej vidno tekom vikenda, sobota in nedelja. Vse skupaj spominja na smetišče, pojavlja pa se tudi vprašanje koliko je to oporečno s strani sanitarnih predpisov (prilagam fotografijo – Cankarjeva ulica). Dodatno so tukaj še posode same, večino časa umazane še posebej pokrovi. Javno podjetje Snaga Maribor zunanjost zabojnikov za mešane komunalne odpadke pere enkrat letno, zunanjost in notranjost posod za biološke odpadke pa prav tako enkrat letno. Glede na količino odpadkov in stanje čistote zabojnikov je ta frekvenca čiščenja nezadostna.
Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga?
Predlagam, da se celovito uredi namestitev zabojnikov za odpadke v celotni mestni četrti Ivan Cankar in MČ Center. Ureditev namestitve bi tako bila urejena na poenoten način.
Trenutna situacija je takšna, da je na določenih lokacijah prisoten nered, odpadki razsuti okrog posod po tleh pa kazijo podobo mestnih ulic in so sporni tudi iz vidika sanitarnih predpisov.
Prav tako predlagam, da se poveča frekvenca pranja zabojnikov za odpadke, ki se po sedaj uveljavljeni praksi operejo le 1 x na leto.
Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?
Da bi se lahko predlagan projekt izvedel bi bilo potrebno določiti primerna zbirna mesta, kjer bi se namestili zabojniki v za to ograjenem prostoru, dostopnem le upravičenim uporabnikom.
Primer dobre prakse tako urejenega prostora za zabojnike je viden na Kersnikovi ulici v Mariboru (fotografija je priložena).
Kar zadeva frekvenco pranja posod za odpadke, pa bi bilo potrebno doseči ustrezen dogovor z Javnim podjetjem Snaga, da posode za odpadke opere, ko so umazane, oziroma več krat letno.
Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?
Po izvedbi projekta bi se izboljšal videz mestnih ulic, ki jih sedaj kazijo neočiščene in prenapolnjene posode za odpadke ter razsute smeti okoli posod.
Prav tako se bi izboljšalo tudi stanje iz stališča sanitarnih predpisov in zahtev.
