Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?
Pot na Stolni vrh skozi Meljski dol ni dolga, pa je strma. Vmes na poti in na predvsem na samem vrhu si poplačan z zelo lepimi razgledi na mesto in okolico. Ne moreš pa nikjer na poti in tudi na vrhu ne nikamor sesti, da si odpočiješ, klepetaš, tudi telefoniral ali brskal po internetu, malical ali pa samo sedel in premišljeval ...
Prav tako nimaš možnosti za to, da se informiraš o tem, kar vidiš. Ko gledaš mesto in okolico, se ti porajajo vprašanja o tem, kako se je in se razvija naše mesto in okolica. Razgledne table in info table Pogled v preteklost bi te na zanimiv način informirale, ker bi vedno izhajale iz tega, kar je konkretno danes okrog nas.
Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga?
Predlagam dvoje (predlog 1, 2), kar bi lahko naredilo Stolni vrh bolj zanimiv za prebivalce mesta, še posebej za starejše, pa tudi za starejše skupaj z mlajšimi in za druge.
Izhodišče predloga: stanujem pod Stolnim vrhom, v ulici Pod vrhom, ki je del Meljskega dola, in dnevno opažam precej sprehajalcev v smeri Stolnega vrha. Gre za starejše ljudi in tudi za druge skupine, med njimi tudi otroke iz vrtca in šole. Veliko ljudi sprehaja svoje pse skozi Meljski dol proti Stolnemu vrhu, nekateri kolesarijo, nekateri hodijo s pohodnimi palicami, nekateri gredo v skupinah, nekateri sami. Med vsemi temi so pogosto tudi turisti. Pot skozi Meljski dol je dolga 1.3 km od začetka te ulice (kjer je možno parkirati ali pa sesti na mestni avtobus) do Stolnega vrha. Na poti sprehajalci nimajo možnosti, da bi kje sedli. Ko pridejo na Stolni vrh, imajo res lep razgled na okolico, žal pa jih o tem, kar gledajo, ne informirajo table ali drugi viri informacij. Pa tudi sesti ne morejo nikamor.
Predlog 1: Postavitev klopi na poti skozi Meljski dol na Stolni vrh. Pot Meljski dol – Stolni vrh lahko razdelimo na dva dela. Prvi del predstavlja del poti med stanovanjskimi hišami in je nižje v dolini, drugi del pa se začne tam, kjer se stanovanjske hiše nehajo in pot (cesta) poteka med sadovnjaki. V tem drugem delu smo že višje in nudijo se razgledi na mesto in Pohorje ter drugam. Predlagam, da se v prvem delu postavi samo ena klop, v drugem delu pa več. Prav tako predlagam, da se na samem Stolnem vrhu postavijo tri klopi.
Predlog 2: Na Stolnem vrhu se postavita dve tabli, ena naj bo obrnjena proti jugovzhodu, druga proti jugozahodu.
Na prvi tabli naj bo fotografija razgleda z informacijami o tem, kar vidimo: Meljski hrib, Drava (kanal in stara Drava), Donačka gora, Dravsko polje, Boč, ...
Na drugi tabli naj bo ravno tako fotografija razgleda z informacijami o tem, kar vidimo: Pohorje, Peca, Kozjak (posebej Urban), Kalvarija, Piramida, seveda središče mesta, ...
Med temi informacijami so lahko tudi takšne, ki pojasnjujejo, kje je kateri del mesta (Melje, Pobrežje, Tezno, Tabor, Studenci, center).
Tehnična izvedba teh tabel je lahko precej različna in obe bi lahko tvorili nekakšen plato, razgledno točko na sredini Stolnega vrha.
(V kolikor bi se pokazalo bolj smiselno, se seveda postavi samo ena tabla.)
Predlagam tudi, da presežemo običajni nabor informacijskih tabel. Kako? Možnosti je precej. Predlagam t.i. info table Pogled v preteklost, ki predstavljajo natanko isti pogled v z neke točke na Stolnem vrhu v preteklosti. Obstaja recimo fotografija središča mesta s Stolnega vrha iz prve polovice 20. stoletja. Zanimiva je zato, ker lahko primerjaš razlike med zgradbami, ulicami in zelenimi površinami z današnjo podobo. Nekaj takšnih starejših fotografij (ali pa samo eno) je možno dodati na info tablo in z ustreznim besedilom obiskovalce pozvati, da primerjajo staro fotografijo in svoj razgled.
Ker je na poti na Stolni vrh skozi Meljski dol nekaj lepih razglednih točk, bi lahko imeli niz 3 – 4 info tabel Pogled v preteklost, ki bi nas informirale o zgodovini kraja. V ta namen bi lahko vključili npr. reprodukcijo Meljskega dola in Stolnega vrha iz Franciscejskega katastra iz sredine 19. stoletja in marsikaj drugega. Navsezadnje je Stolni vrh tako nad železniško postajo kot nad Meljem, ki si oba zaslužita, da ju Mariborčani spoznamo tudi skozi njuno zgodovino ...
Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?
V prvem delu poti, med stanovanjskimi hišami, bi bilo smiselno postaviti eno klop tam, kjer je avtobusna postaja pri krožišču v Meljskem dolu. Tako bi ubili dve muhi na en mah, saj bi klop lahko uporabili tudi tisti, ki čakajo na avtobus oz. šolski avtobus OŠ Franca Rozmana Staneta. To bi bila klop 1.
V drugem delu poti med sadovnjaki, kjer je pot najbolj strma, bi bilo smiselno postaviti klop tam, kjer je zanimiv razgled. Tukaj se že dvigneš nad mesto in nekaj vidiš. Tukaj bi stala klop 2.
Klop 3 bi lahko stala na križišču oz. nekaj metrov stran, kjer se od asfaltirane ceste desno loči neasfaltirana cesta na Stolni vrh. Tukaj se nam odpre pogled na vzhod.
Ob sami cesti na Stolni vrh bi lahko nekje na ravnem delu, na grebenu, stala klop 4. Tukaj je tudi malo več prostora za tiste, ki so na sprehodu z otroki. Razen tega imamo pogled na Meljski hrib in na Dravo, Pobrežje, Dravsko polje, ...
Na samem Stolnem vrhu bi stale klopi 5, 6 in 7. Te bi lahko tvorile črko U, kar bi koristilo skupinam otrok in njihovim vzgojiteljicam, učiteljicam. Seveda bi to koristilo tudi drugim skupinam. Lahko bi tudi bile te klopi obrnjene vsaka v svojo smer, kar bi omogočalo razgledovanje med sedenjem.
Načrtovati bi bilo potrebno vsebine obeh razglednih tabel in info tabel Pogled v preteklost. To nalogo bi lahko opravili študenti geografije, zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru v organizaciji Centra za vseživljenjsko izobraževanje na tej fakulteti.
Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?
Sprehajalna pot na Stolni vrh skozi Meljski dol bi postala:
(1) zanimivejša, saj bi klopi in razgledni tabli ter info table Pogled v preteklost motivirale, da se na pot podaš;
(2) lažja zaradi možnosti počitka;
(3) prijetnejša zaradi možnosti druženja na klopi in navezovanja socialnih stikov ter
(4) bogatejša, saj bi se navsezadnje nekaj naučili, spoznali in vstopili v razmišljanje o prostoru, v katerem živimo.
Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?
V Meljskem dolu in na Stolnem vrhu, to je vzdolž asfaltirane ceste in vzdolž neasfaltirane ceste ter na samem Stolnem vrhu.
